Donald Trump: Kmalu bomo začeli izvajati napade na ozemlju Venezuele

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA kmalu začele izvajati napade na cilje znotraj Venezuele, kar pomeni dodatno zaostritev njegove kampanje proti domnevnim mamilarskim kartelom.

"Začeli bomo izvajati te napade tudi na kopnem," je dejal med sejo kabineta. "Vemo, kje živijo. Vemo, kje živijo ti negativci, in začeli bomo zelo kmalu."

Trump že več tednov razmišlja o tem, da bi operacije razširil s trenutnih napadov na čolne, za katere ZDA trdijo, da prevažajo mamila, tudi na tarče znotraj Venezuele. Že v četrtek je napovedal, da se bodo kopenske operacije začele "zelo kmalu".

Administracija se je sicer v zadnjih dneh znašla pod pritiskom zaradi medijskega poročanja, da naj bi obrambni minister Pete Hegseth septembra vojski ukazal, naj ponovno napade čoln, ki je bil razstreljen v prvem napadu, potem ko so v vodi opazili dva preživela. "Vse jih pobijte," je po navedbah časnika Washington Post ukazal Hegseth, kar nekateri ameriški pravniki označujejo za vojni zločin oziroma umor.

Trump je v torek branil napade na domnevne mamilarske čolne in poudaril, da je kampanja nujna za preprečevanje pretoka mamil v ZDA. Po njegovih besedah bo "veliko lažje" izvajati napade na kopenske cilje, obenem pa ni izključil niti napadov proti posameznikom v drugih državah, če bi administracija ocenila, da sodelujejo v trgovini z mamili, namenjenim v ZDA. "Vsak, ki se ukvarja s tem in prodaja mamila v našo državo, je lahko tarča napada," je dejal.

Hegseth vztraja pri nadaljevanju napadov na plovila v Karibih

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je medtem poudaril, da so ZDA šele začele napade na plovila, s katerimi naj bi tihotapci prevažali mamila. Ameriška vojska napade izvaja že od septembra, pri čemer kritiki opozarjajo, da gre za izvensodne usmrtitve.

"Šele začeli smo z uničevanjem mamilarskih čolnov in pošiljanjem narkoteroristov na dno oceana, ker zastrupljajo Američane. Morda smo si vzeli nekaj premora, ampak to je zato, ker ni več veliko takšnih plovil, kar je tudi namen celotne operacije," je dejal Hegseth. Trump medtem napadov ni komentiral.

Ameriški kongres je napovedal, da namerava preiskati poročanje časnika Washington Post, da je Hegseth septembra vojski ukazal, naj ponovno napade čoln, ki je bil razstreljen v prvem napadu, potem ko so v vodi opazili dva preživela.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je nato v ponedeljek izjavila, da je po Hegsethovi odobritvi sporni napad ukazal poveljnik posebnih operacij ZDA, admiral Frank Bradley. Leavitt in Hegseth sta ob tem vsak posebej zatrdila, da je Bradley ravnal zakonito.

Nekdanji generalni sekretar zveze Nato Wesley Clark je za televizijo CNN komentiral, da kaže, da je šlo pri napadu za vojni zločin. Ob tem je pozval kongres, naj temeljito razišče, kdo je odgovoren. "Kaže pa, da se je začelo kritje hrbta," je še komentiral glede pripisovanja odgovornosti admiralu.

Demokratska senatorja Jacky Rosen in Chris Van Hollen sta medtem opozorila, da bi bil ukaz za napad na preživele brodolomce tudi glede na priročnik Pentagona o pravilih vojskovanja povsem nezakonit, navaja televizija ABC.

"Izvedeli bomo, kaj se je dejansko zgodilo," je izjavil predsednik senatnega odbora za oborožene sile, republikanec Roger Wicker, ki je sprožil preiskavo. Admiral Bradley naj bi svoje povedal že v četrtek med kongresnim zaslišanjem za zaprtimi vrati.

Skupina demokratov, ki se jim je pridružil republikanec Rand Paul, je medtem danes napovedala predlog zakona, ki bi Trumpu onemogočil napad na Venezuelo oziroma režim predsednika Nicolasa Madura. Demokrati so sicer že prej poskusili sprejeti resolucijo o vojnih pooblastilih, ki bi od Trumpa pred morebitnim napadom na Venezuelo zahtevala odobritev kongresa, vendar so jo republikanci zavrnili.

Napetosti med ZDA in Venezuelo so se znatno zaostrile, potem ko je ameriška vojska v Karibskem morju in vzhodnem Tihem oceanu septembra začela izvajati napade na plovila, ki naj bi jih uporabljali tihotapci drog. Po navedbah ZDA so napadi nujni za zajezitev dotoka mamil v državo. Doslej je bilo v napadih skupno ubitih najmanj 80 ljudi.